Do sedaj smo se že dobro navadili na nenehno umivanje rok, saj naj bi to pripomoglo k omejevanju širjenja COVID-19. Če smo iskreni, umivanje rok pripomore k preprečitvi širjenja marsikaterega virusa in bakterij. Vendar pa smo v korona časih to navado vseeno toliko bolj osvojili in je veliko bolj pomembna kot kdajkoli prej. Vsaj za nas, navadne smrtnike.
Vendar pa bo verjetno trend umivanja rok, s sproščanjem ukrepov in vračanjem v kar se da normalen ritem življenja, padal. Pa poglejmo danes, malo za šalo malo zares, kako bi z modelom ADKAR lahko ohranili pogostejše umivanje rok in bi to postala naša nova realnost.
Pri spreminjanju kateregakoli obnašanja, ki je kritičen za uspeh, je ADKAR model odlično orodje. Orodje je osnovano na podlagi raziskav in je zelo ciljno usmerjeno. Preko ADKAR-ja lahko obravnavamo tako posameznika kot skupino ljudi ali organizacijo. ADKAR je akronim za 5 sklopov, ki ga sestavljajo: zavedanje (Awareness),želja (Desire), znanje (Knowladge), sposobnost (Ability) in utrjevanje spremembe(Reinforcement).
Pa poglejmo kako izgleda navada pravilnega umivanja rok skozi oči ADKAR-ja in kaj lahko vaša organizacija naredi v podporo in utrjevanje te navade.
Glede na raziskave, je eden od modelov prenosa COVID-19 tudi prenos pri kontaktu rok in obraza. Zato je dobro in redno umivanje rok kritično vedenje, ki pripomore k preprečevanju širjenja. Na začetku pandemije so bili mediji polni stroke, ki je spodbujala k pogostemu in pravilnemu umivanju rok kot enemu od orožij pri boji proti COVID-19. Ko je ta informacija prvič dosegla posameznike, se je začelo graditi zavedanje (awareness). Prvi element ADKAR-ja. Posameznik je torej novo informacijo prepoznal kot: aha, umivanje rok do neke mere preprečuje okužbe. In tako smo se začeli pogovarjati o umivanju rok, to je bila vsakdanja tema in tudi znotraj organizacij je postajala vedno bolj pomembna. In zavedanje se lahko znotraj neke organizacije tudi ustvari ali poveča.
Vsaka organizacija lahko opisano zavedanje pri svojih zaposlenih poveča na več načinov. Na primer:
1. Vpraša zaposlene, kaj lahko organizacija naredi, da bodo zaposleni to navado ali vedenje ohranili?
2. Prosi managarje, da opravijo svojo pomembno vlogo zaupanja vrednega komunikatorja in tako oni komunicirajo spremembo v organizaciji.
3. Se posvetuje z vodji in se informira katere vse spremembe se dogajajo. To je predvsem pomembno v času, ko so ljudje bombardirani z velikim številom sprememb. Ter nato to spremembo pravilno umesti.
Kot pristop preprečevanja širjenja COVID-19 je umivanje rok relativno poceni in lahek korak za vpeljavo. Zakaj se potem srečujemo s tako veliko potrebo po poudarjanju pomembnosti umivanja rok? Ker zavedanje o tem kako pomembno je umivanje rok še ne ustvari želje po spremembi obnašanja. Torej želje posameznika po tem, da bi imel na primer na vsakem vogalu možnost umiti roke. Zaenkrat se zaveda, da bi bilo to dobro, ne bo pa aktivno delal v smeri novega obnašanja.
Organizacija lahko poveča željo po umivanju rok tako, da razume zakaj posamezniki marajo ali ne marajo spremembe. To namreč neposredno vpliva na pripravljenost posameznikov za prilagoditev spremembi. Željo lahko organizacija spodbudi s posredovanjem informacij, dokazov zakaj je umivanje rok nujno. Z pravilno komunikacijo in pogovori z zaposlenimi ter ozaveščanjem.
Naslednji ADKAR element je znanje (knowladge). Ali posamezniki zares vedo kako si pravilno umiti roke? Če nekaj časa opazujemo obiskovalce kakšnem javnega stranišča bomo priča različnim navadam:
• Rok si ne umijejo.
• Roke splaknejo in otresejo.
• Umivanje 5 sekund brez mila.
• Umivanje 5 sekund z milom.
• Umivanje 12 sekund z milom.
• Umivanje 20 – 30s z milom.
Glede na stroko je učinkovit način umivanja rok le zadnji, torej 30 sekund dobro drgniti z milom. Pri tem si lahko pomagamo na primer s petjem rojstnodnevne pesmice Vse najboljše za te. Prav tako veliko ljudi pozabi na palce in zapestja, prostor med prsti ali pod prstanom in za nohti. Če pri roki ni vode in mila, lahko podobno naredimo z razkužilom, ki pa mora biti dovolj koncentrirano, da opravi svoje delo. Vsi ti podatki pripomorejo k posameznikovem znanju o tem kako spremeniti obnašanje.
Organizacija lahko poveča znanje o tem kako si pravilno umiti roke z zagotavljanjem informacij in pripomočkov, ki jih zaposleni potrebujejo. Na primer navodila, treningi, opozorila, milo, voda, umivalniki in ostalo. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi temu, da so navodila in pripomočki na voljo takrat, ko so posamezniki pripravljeni na osvojitev znanja. Znanje je namreč kritično pri nadaljnjem vzpostavljanju sposobnosti za spremembo.
Četrti element ADKAR-ja je sposobnost (ability). Ljudje morajo znati pravilno in efektivno umiti roke. Milo je navadno prisotno v milnikih medtem, ko nimamo vedno dostopa do razkužila. To predstavlja težavo pri ohranjanju higiene rok, ko smo, na primer na poti. Zaradi tega je potrebno razumeti, da lahko pride do preprek pri sposobnosti v času uvedbe spremembe. Na primer, ko razkužila niso bila dostopna.
Organizacija lahko poveča sposobnost za izvedbo novih spretnosti in obnašanj tako, da ostrani prepreke na poti k spremembi. To se nanaša na različne prepreke. Na primer, dodatno porabo časa, da pridemo do razkužila, dodatne energije, ki jo zahteva nenehna pozornost na umivanje rok ter tudi različne druge psihološke in fizične prepreke. Ljudem je potrebno zagotoviti čas in dovoljenje za učenje pravilnih tehnik umivanja rok. Zagotoviti jim je treba vodo, mila, razkužila. Razumeti je potrebno tudi posameznikove strahove, stres in tesnobe. Vodje in managerji morajo razumeti ljudi in se, kot organizacija, odločiti ali bodo ugodili potrebam ljudi pri osvajanju pravilnega in učinkovitega umivanja rok. In če je odgovor pritrdilen, KAKO?
Peti in s tem zadnji element ADKAR-ja je utrjevanje spremembe. Kako bomo zagotovili, da se bo pogostejše in pravilno umivanje rok izvajalo redno, tudi po pandemiji? Ko se življenje normalizira in se vračamo v svoje rutine, ki so navadno kar dobro časovno zasedene, je zelo verjetno, da bo naša higiena rok postala slabša. Mediji in organizacije ne pritiskajo več toliko z informacijami in pobudami za redno in pravilno umivanje rok. Vendar pa imamo zato odlično priložnost za samo utrjevanje spremembe. Za ohranjanje rednega in pravilnega umivanja rok je potrebno spremljanje in nagrajevanje samega sebe ob rednem in pravilnem umivanju skozi natrpan urnik dneva.
Organizacija pa lahko pripomore k utrjevanju spremembe tako, da podpira samo utrjevanje, ponuja druge spodbude in praznuje uspeh. Nenehna komunikacija, zbiranje povratnih informacij, spremljanje odstopanja od spremembe in na splošno povezovanje z ljudmi na temo umivanja rok je prav tako velik korak k utrjevanju spremembe.
Vse kaže na to, da življenje še ne bo kmalu tako, kot je bilo pred COVID-19. Zato je potrebno, da posamezniki dobro osvojijo in se še naprej prilagajajo spremembam, ki prihajajo. Vseeno pa bo življenje nekako teklo naprej in pri tem bo potrebna velika pazljivost, da se bodo dobre prakse in spremembe tudi ohranile. Na srečo je uporaba ADKAR modela lahek in učinkovit način za pomoč ljudem in organizacijam pri uvajanju sprememb. Sprememba v organizaciji je rezultat spremembe kritičnega obnašanja vsakega posameznika.
