Trije nasveti, kako spremenimo krizo v priložnost za rast

V časih krize se velikokrat srečamo z izrazi žilav, odporen, neuničljiv, trdoživ. Pogosto s tem nakazujemo, da so se ljudje sposobni prilagoditi razmeram in se lahko postavijo na noge po težkih izzivih. Ti ljudje pa se ne vrnejo samo v neko prejšnje stanje, v katerem so bili pred izzivom, temveč to izkoristijo za svoj razvoj.  Za njih ni bistvo, da samo premagajo izzive, ampak da zaradi njih rastejo in osvajajo nove življenjske nauke.

Spremembe in trdoživost

Osebno in poslovno življenje se nenehno spreminja in zato smo prisiljeni v prilagajanje novim spremembam na tedenski ali celo dnevni ravni. Ljudje se vedno znova soočajo z različnimi preprekami, novimi okolji in novo tehnologijo. Mnogi sočasno razrešujejo spremembe tako na delovnem mestu, kot tudi v zasebnem življenju. Te spremembe so lahko pozitivne ali negativne, vezane pa so na vsakodnevno življenje, kot so recimo varstvo otrok, šolanje od doma, osamljenost, partnerja,… .

Ko se znajdemo v obdobju, ko spremembe, tako zasebne kot poslovne, od nas zahtevajo več aktivnosti in prilagajanja kot običajno, je naša glavna gonilna sila adrenalin. Takrat pogosto pozabimo na zdravo življenje, gibanje in zdrava prehrana pa sta na stranskem tiru. Večkrat nas »rešuje« hitra hrana, ki pa nam, skupaj z adrenalinom, visoko produktivnost zagotavlja le omejen čas.

Kako lahko pri vsem tem še funkcioniramo kot ljudje?

V nadaljevanju so opisani 3 načini kako lahko obdržimo svojo prožnost in rastemo skozi trenutne izzive:

 1.    Ostanite povezani!

Raziskave so pokazale, da povezanost ter komunikacija z ljudmi, tudi za kratek čas, pozitivno vpliva na duševno, čustveno ter fizično počutje. Ko se ljudje izolirajo in se zakopljejo v delo ter svoje probleme, je težko ostati povezan z bližnjimi. Ljudi posrka hiter tempo aktivnosti, zato delovni dan mine brez odmora za kavo, kosila ali druženje. Zadnje čase opažamo tudi, da so ljudje zasičeni s preveč virtualnimi sestanki, sporočili, video sporočili in zato ne zmorejo več slediti vsem interakcijam.

Pomembno je, da ljudje poiščejo povezave, ki so za njih pomembne in smiselne ter jim prinašajo pozitivna občutja. Tipi povezovanja so različni. Nekomu je ljubši pogovor ena na eno s prijateljem ob kavi, drugemu pa je ljubši družaben večer v večji skupini. Vsak človek potrebuje povezave ter druženje z ljudmi, zato je pomembno, da si vzamemo čas za to vsaj 2-3x na teden.

 2.    Prioritizirajte okrevanje!

Vsi trdoživi ljudje potrebujejo tudi čas za okrevanje. Če si vzamemo čas za okrevanje, lahko ohranjamo dobro počutje in svoje naloge ter zadolžitve opravljamo kvalitetno. Ljudje nismo sposobni delati brez konca. Zato je okrevanje nujno potrebno za uspešno dolgoročno zagotavljanje produktivnosti. V današnjih časih, ko je tempo dela in raznovrstnost nalog zelo velik, je potrebno uspešno krmiliti skozi spremembe, ki se nam dogajajo na poslovnem področju. To posebej velja za čas pandemije, ki v naša življenja vnaša dodatne izzive. Pogosto imamo občutek, da nimamo časa za okrevanje in v tem razmišljanju nismo sami. A raziskave kažejo, da je ob pravilnem pristopu okrevanje lahko hitro, hkrati pa ključno vpliva na učinkovitost. Zato, okrevajte na vseh področjih: fizičnem, mentalnem in čustvenem. V plus nam gre, da se okrevanje na vseh področjih največkrat dogaja vzporedno.

Posamezniki okrevamo različno. Pri večini pa so vanj vključeni kakovosten spanec, pitje vode, gibanje, povezovanje z drugimi ljudmi, smeh in aktivnosti v naravi.

Glede na povprečnega  posameznika podajamo tri nasvete za lažje okrevanje:

  • Vzemite si 5 do 10 minut premora na vsako uro dela in naredite v tem premoru dihalne vaje ali jogo (vaje najdete na Pinterestu, Youtube ipd.)
  • Kratek sprehod med odmorom za malico dela čudeže. Po raziskave so dokazale, da sprehod poveča produktivnost in energijo.
  • Organizirajte si 15 min pogovor s svojimi sodelavkami in sodelavci in se nasmejite. Smeh naredi čudeže v povezavi z motivacijo in energijo.

Hitro nas lahko zavede občutek, da po vseh spremembah, ki so nas doletele, ne moremo kvalitetno okrevati. Kljub temu pa je, za ohranjanje miru, produktivnosti, dobrega počutja in odpornosti, okrevanje nujno. Tako si napolnimo baterije za nove podvige.

3.    Prilagoditev je del uspeha.

Naš svet se stalno spreminja, prav tako pa se spreminja naša prožnost. Vzemimo primer pandemije in dela od doma. Naše potrebe prvi mesec, ko smo ostali doma, verjetno niso bile enake kot drugi ali naslednje mesece, ko smo bili na takšno delo že bolje prilagojeni. Uspeh ne pomeni nujno samo, da se lahko bolj uspešno prilagajamo spremembam. Del uspeha je tudi to, da smo se sposobni osredotočiti  na svoje potrebe in sprejeti nove razmere kot izziv, ob katerem bomo imeli možnost spoznati nekaj novega ter rasti kot oseba.

Za prikaz procesa prilagoditve na spremembo bomo opisali del vsakodnevne rutine nekega posameznika.

Ko se je začelo delo od doma se je večina ljudi prepozno odpravljala spat in je zaradi tega trpela pomanjkanja spanca. Posameznik se je s tem problemom soočil in si zadal cilj, da bo šel v posteljo vsak dan pred 10 uro zvečer. Vendar so se mu načrti hitro podrli, saj so sčasoma prihajale nove obveznosti, ki so zahtevale osredotočeno pozornost, zato je v želji po mirnem delovnem okolju ponovno odhajal spat pozno ponoči. Namesto, da bi to sprejel kot neuspeh se je odločil, da bo sprejel okoliščine in se začasno odpovedal delu spanca ter kratkoročno poiskal druge rešitve, ki mu bodo pomagale k boljši skrbi zase. Skozi teden je zato pil več vode in dodal dodatni vsakodnevni sprehod za zbistritev misli. Njegov samooskrbni plan, ki se je začel z večjo količino spanja se ni izšel po načrtih. Vendar ga je zato prilagodil in poiskal nove rešitve, kako ustrezno začasno preseči novonastale razmere.

Ko ljudje spremenijo svoje načrte in si postavijo nove cilje, ne pomeni, da jim je spodletelo. Prav nasprotno, prilagoditev ter uveljavljanje novih ciljev je, v tem primeru, za nekaj časa pomenilo uspeh.

 Trdoživost in rast

Posamezniki se v organizacijah in zasebno nenehno srečujemo z izzivi in preprekami. Da bomo lahko nadaljevali skrb za družino, organizacijo in skupnost, moramo posvečati pozornost gradnji podpornega okolja za trdoživost in prožnost. Načrtna gradnja trdoživosti in prožnosti nam omogoča lažje preživetje turbulentnih časov in učenje, hkrati pa nam omogoča kakovostna obdobja okrevanja.

Vir: https://blog.prosci.com/3-ways-to-turn-crisis-into-a-growth-opportunity